Usnje spremlja človeštvo že od vsega začetka. Na začetku človeške zgodovine so nudile kože ulovljenih živali zaščito pred mrazom in vlago v obliki oblačil, obutve ali kot stene šotorov. Iz usnje so izdelovali tudi pasove in trakove za pritrditev oblačil, orodja in orožja. Danes je večina usnja iz živali, ki nam služijo za prehrano: goveje usnje, kozje in ovčje ali svinjsko usnje.

Usnje je s strojenjem obstojna živalska koža.

Strojenje je bilo verjetno odkrito po naključju. Na začetku so iz kože odstranili meso, jo posušili, namazali z mastjo in oljem, s tem so jo konzervirali in tako naredlili obstojno proti vremenskim vplivom in vodi.

V nekem trenutku je nekdo ugotovil, da živalske kože, ki so v vodi določeno obdobje z določenimi ostanki rastlin, vpijejo v vodi raztopljena rastlinska sredstva za strojenje in se s tem konzervira oz. postane usnje. Iz tega je nastal postopek strojenja, ki iz kože in krzna naredi obstojen in trpežen končni produkt.

V 19. Stoletju odkrito Krom strojenje je s skrajšanjem časas strojenja omogočilo industrializacijo izdelave usnja.

Danes ponujajo usnjarji veliko različnih vrst usnja z različnimi površinami in barvami.

Iz česa je usnje?

Usnje je sestavljenno iz kolagen vlaken, beljakovinskega telesa. Ta vlakna so med seboj prepletena. Vsako kolagen vlakno je sestavljeno iz do 2 milijona fibril. Gostota prepletenosti je različna od živali do živali. A tudi pri isti vrsti se gostota lahko razlikuje. Ohlapna oz. redka vlakna se lažje strgajo kot gosta.

Usnje v preseku – zgoraj je preplet vlaken gostejši in stabilnejši

Strojeno usnje je sestavljeno, odvisno od vrste usnje, strojenja in barve, iz 5-75% kožne substance, 8-45% sredstev za strojenje, 1-25% maščob, do 3% barvil in pigmentnih barv in 8-15% tekočine. Sredstva za strojenje preprečijo razpad usnje in maščenje ter vezana vlaga naredijo usnje mehko in nežno.

Zakaj usnje?

Usnje je plemenita in naravna surovina, ki se uporablja predvsem za čevlje, pohoštvo, oblačila, torbe in v avtomobilih. Letno se proizvede približno 500.000 ton, kar je približno 1,5 Milliarde kvadratnih metrov. Usnje je naraven proizvod, trpežen in topel. Usnje ima tudi tehnične prednosti pred alternativnimi materiai. En gram usnje ima do 300 m² notranje površine, to so fina vlakna, ki so med seboj močno prepletena. To zagotavlja usnju trdnost v primeru trganja in zvijanja, prav tako je obstojno na staranje in temperaturo, ter lahko vpije do 30% vode, brez da je moker. Usnje lahko tudi vlago vpije in jo nato odda navzven. Nobena nadomestna tkanina, nobeno nadomestno usnje ne doseže podobnih lastnosti (več informacij v članku aktivnost dihanja). Posebej pri čevljih, jaknah ali rokavicah je usnje zato v prednosti in je zelo prijetnp za nošenje.

Usnje za oblačila in čevlja je danes praktično brez izjeme krom strojeno. V tem primeru gre za neškodljivo vrsto kroma (Chrom III), ki jo najdemo tudi v hrani. Usnje, katerega danes kupimo v trgovini je tudi pregledano in ne vsebuje strupenih substanc.

Kateri materiali se lahko označujejo kot usnje?

Velikorat se pojavi vprašanje ali lahko oznaka, s katero proizvajalec opisuje material, se dajansko lahko tudi tako uporablja. Posebej pri spletnih trgovinah in pri posebej ugodnih ponudbah, se usnje napačno označi. Kupec le stežka opazi oz. loči ali je material resnično pravo usnje.

Značilne oznake usnjenih izdelkov

Za zaščito uporabnikov pred zavajujočimi podatki imamo zakonsko določena pravila.

Oznaka

Oznake usnje, kot so pravo usnje, Nubuk usnje ali Napa usnje, se lahko uporablja le v primerih ko se brez dvoma upoštevajo ustrezne definicije. Enako velja tudi za oznake usnjena jakna, usnjene hlače ali usnjeno pohištvo. Če se ne upoštevajo ustrezne definicij, mora to biti ustrezno in jasno označeno. Oznaka v drobnem tisku ni dovolj. Odstopanja od tega so že zadosten razlog za reklamacijo.

Če se usnju podobni materia, ki niso narejeni iz kože ali krzna, označujejo z besedno zvezo, ki bi lahko nakazovala, da je material usnje, to ni dovoljeno. Beseda Umetno usnje pa se lahko uporablja, saj očitno kaža na dejstvo, da ni pravo usnje.

Oznake kot “Coskin”, “Kot usnje” ali “regenerirano usnje” so zavajujoče. Tudi oznake kot so “Textil usnje” ali “Pellissimo” Nemška usnjarska industrija (VDL) ne tolerira. Tudi izraz “Faux usnje”, ki je zelo razširjen v Franciji i angleško govorčem področju ni sprejemljiv. “Faux usnjer” (za umetno usnje ali imitat usnja) in “Faux Fur” (za umetno krzno) sta zelo zavajujoča, saj niso vsi vešči pri uporabi tujk.

Pri oznakah kot je “usnjen izgled” pa mora biti uporabnikom jasno, da ni nujno, da je usje pravo in da se je to umetno usnje ali tkanina.

Mikrostruktura vlaken

Kot “usnje”ali “pravo usnje” se lahko označuje samo narvno usnje, ki ohrani naravna vlakna in njihovo prepletenost. Razpadla, zmleta ali z vezivnimi sredstvi zlepljeni materiali se ne smejo označevati kot usnje. Takšni materiali se označujejo kot tkanina iz usnjenih vlaken v nemšini “Lederfaserstoff” ali krajše “Lefa”.

Debelina sloja in razmerje različnih slojev

Usnje, na katerega se je naneslo več kot 0,15 Millimetera barve z vezivnim sredstvom, folije, pene itd. ali je maksimalna debelina 0,15 Millimetra več kote na tretina celotne debeline se mora označiti kot prevlečeno usnje. Pravilo ena tretina je relevantna v primeru ko je nanos na trde površine (fotoaparati, ohišja, …). Tukaj se uporabi zelo tanko usnje in se nato zaščito z nanosom.

Količinsko razmerje glede na ostalen materiale

Usnjeni produkti morajo biti v pretežnem delu, ki je pomemben za uporabo, sestavljeni iz pravega usnje, drugače ne smejo nositi oznake prav usnje. To je težava v primeru, ko je produkt narejen v celoti ali v večji meri iz umetnega usnja.

Praviloma mora biti material iz katerega je proizvod v večji meri narejen označen (napr. Torba iz umetnega usnje z dekoracijo iz prevega usnja).

Pri vozilih s popolno usnjeno upremo, morajo bit vse površine iz usnja, ko tudi izgledajo kot usnje.

V primeru, ko je usnje trdno povezano z drugim produktom (napr. Nalepljeno usnje na tekstilno podlago), lahko označimo kot usnjen izdelek v primeru, ko je skupna debelina izdelka minimalno 80& iz usnja. V nasprotnem primeru, se mora zunanja in notranj stran ločeno deklarirat (napr. Pas za uro). Pri umetnem usnju je potrebno navesti vrsto umetnega materiala.

V kolikor je predmet samo delno iz usnja, so beseden zveze, ki vsebujejo besedo usnje dovoljene le, če je bilo usnje uporabljeno na delih, ki so za uporabo ključne. V nasprotnem primeru, je potrebno navesti tudi ostale materiale.

V nobenem primeru ne sme nastati vtis, da je celoten izdelek narejen iz usnja. Primer za pravilno označevanje kombinacije usnja in ostalih materialov je pohištveno usnje, kjer so površine, ki so v stiku z uporabnikom (v spodnjem cenovnem razredu) velikorat iz usnja, vezivni deli pa iz umetnega usnja. Prav tako hrbtni deli garnitur.

 

Naravno usnje (cepljeno usnje)

Spodnja stran cepeljenega usnje (mesno cepljenje, Velur usnje) se mora označiti kot cepljeno usnje. Velikokrat se tukaj pojavi tudi izraz “Split”.

Cepljeno usnje se mora označit kot cepljeno usnje. Velikorat se pri sedežnih garniturah kontaktne površine (naslon, sedalni del, nasloni za roke,…) prevečejo z brazotinastim usnjem, ostalo pa s prevlečenim cepljenim usnjem ali celo z umetnim usnjem. V takšnih primerih mora na deklaraciji pisati: Usnjena garnitura, hrbtni in stranski deli iz cepljeenga usnja. Na žalost so kupci velikorat slabo oz. napačno obveščeni. Zato se je potrebno pri nakupu pohištva pozanimati iz katerih materialov je narejeno. Žal so oznake, še posebej pri spletnih nakupih, velikokrat napačne, in tudi pri ponovnem vprašanju jih ne popravijo. Zato je potebno vrsto materiala vedno potrdit s strani prodajalca. Več informacije na: Kaj morate upoštevati pri nakupu usnjenega pohištva).)

Tudi v avtomobilski industiji se vedno bolj uporablja prevlečeno ali odtiskano cepljeno usnje, predvsem z a manj obremenjena mesta (oblazinjen vrat, vzglavniki), brez ustrezne oznake. Kupec zato verjame, da je kupil visokokvalitetno usnjeno oblazinjenje. Tukaj je potrebno, tudi pri t.i. premium proizvajalcih, povprašati po vrsti oblazinjena in to navesti v pogodbi. “.

 

Prevlečeno cepljeno usnje

V primerih ko se mora usnje označit kot prevečeno usnje (debelina nanos več kot 0,15 mm) in je to cepljeno usnje, se mora še dodatno označiti kot prevečeno cepljeno usnje ali kot prevlečno usnje z dodatkom cepljeno. Ta oznaka je zahtevana tudi v primerih, ko je debelina nanosa enaka lai manjša od 0,15 mmm, da uporabnik ve, da je to manj kvalitetno cepljeno usnje, tudi če izgleda kot brazgotinasto usnje in nima tako debelega nanosa.

Slika 1: Prevleka s folijo pri cepljenem usnju – Slika 2: prevleka s folijo PU – usnje

Umetno usnje z usnjenimi vlakni na zadnji strani

Pri tem materialu govorimo o umetnem usnju, na katerega se na zadnji strani nalepijo usnjena vlakna. Takšen material se nato označuje ko usnju podoben, ali celo ga povezujejo z usnjem. A ne sme se označevati kot usnje ali kot pravo usnje.

Ekstremni primer napačen oznake.

Lack usnje

Pri lak usnju se lahko ta izraz uporablja tudi v primeru, ko debelina nanosa že zahteva oznako prevlečeno usnje. Pri lak usnju je splošno poznano, da je nanos debel.

Zakonske zahtevane oznake na čevljih

Pri čevljiih, za razliko od avtomobilskega, pohištvenega in usnja za oblačila, so oznake zakonsko določene. Zaradi zaščite uporabnikov bi to bilo potrebno uveati, tudi pri drugi unsnjenih izdelkih.