Strojarski oz usnjarski poklic je po poklicnem in obrtniškem zakonu priznan poklic s tremi leti šolanja. Strojarji se naučijo obdelave surovih kož v usnje s pomočjo ustreznega strojarskega postopka. Dejavni so tako v industrij in obrti, v predelovalni industriji in obratih za barvanje usnja.

Osnova za poklic strojarja je praviloma dober uspeh v osnovni šoli in zelo razvito tehnično razmišljanje. Praktično usposabljanje se izvaja v izobraževalnem obratu.

Nadaljno izobraževanje je izobraževanj za državno potrjenega usnjarskega tehnika; lastniki zaključnega izpita strokovne šole lahko nadaljujejo študij usnjarskega in čevljarskega tehnika (diplomiran inženir).

Do leta 2011 je igral Lederinstitut Gerberschule Reutlingen pomembno vlogo pri izobraževnju in strojarjev in ostalih z unjem povezanih poklicev. A zaradi manjšega povpraševanja in proizvodnje usnja v nemčiji se je zmanjšala tudi poteba po teh poklicih in šolaje razglasila stečaj. Ostal je samo FILK (Forschungsinstitut für Leder und Kunststoffbahnen FILK), ki je prevzel del deh nalog.

Predstavitev Usnjarske obrti v letu 1568. Podnaslov: “Kožo obesm v potok, jo potem vržm v pepel, prav tko tud jagnje usnje, ter nato v luknjo. Tm počiva in jo nato obesm na štange, obrišem z lasmi in imam kožo na mizi”. Vir: Eyangelistični opis vseh Stanov na zemlji, nižji in višji, svetniki, svetovljani, vseh umetnosti, obrti in trgovine…” / Jost Amman in Hans Sachs, Frankfurt am Main, 1568.