Strojarski oz usnjarski poklic je po poklicnem in obrtniškem zakonu priznan poklic s tremi leti šolanja. Strojarji se naučijo obdelave surovih kož v usnje s pomočjo ustreznega strojarskega postopka. Dejavni so tako v industrij in obrti, v predelovalni industriji in obratih za barvanje usnja.
Osnova za poklic strojarja je praviloma dober uspeh v osnovni šoli in zelo razvito tehnično razmišljanje. Praktično usposabljanje se izvaja v izobraževalnem obratu.
Nadaljno izobraževanje je izobraževanj za državno potrjenega usnjarskega tehnika; lastniki zaključnega izpita strokovne šole lahko nadaljujejo študij usnjarskega in čevljarskega tehnika (diplomiran inženir).
Do leta 2011 je igral Lederinstitut Gerberschule Reutlingen pomembno vlogo pri izobraževnju in strojarjev in ostalih z unjem povezanih poklicev. A zaradi manjšega povpraševanja in proizvodnje usnja v nemčiji se je zmanjšala tudi poteba po teh poklicih in šolaje razglasila stečaj. Ostal je samo FILK (Forschungsinstitut für Leder und Kunststoffbahnen FILK), ki je prevzel del deh nalog.
![]() |
Predstavitev Usnjarske obrti v letu 1568. Podnaslov: “Kožo obesm v potok, jo potem vržm v pepel, prav tko tud jagnje usnje, ter nato v luknjo. Tm počiva in jo nato obesm na štange, obrišem z lasmi in imam kožo na mizi”. Vir: Eyangelistični opis vseh Stanov na zemlji, nižji in višji, svetniki, svetovljani, vseh umetnosti, obrti in trgovine…” / Jost Amman in Hans Sachs, Frankfurt am Main, 1568. |